OŠ Voličina > Šola > Otroški parlament

Šola

	Vzgojni načrt
	Pravila šolskega reda
	Hišni red

	Prednostne naloge
	Strateško načrtovanje
	Razvojni načrt
	Organiziranost
	Šolska svetovalna služba
	Svet staršev
	Šolski sklad
	Formativno spremljanje
	Prožne oblike učenja
	Delovne konference
	Sodelovanje z okoljem

	Otroški parlament
	Pevski zbor
	Podaljšano bivanje
	Dodatni in dopolnilni pouk
	Interesne dejavnosti
	Tekmovanja

Otroški parlament

S pričetkom novega šolskega leta se začenjajo otroški parlamenti, katerih izbrana tema je že drugo šolsko leto Duševno zdravje otrok in mladih. Predstavniki razrednih skupnosti se bodo med šolskim letom sestajali na sejah in razrednih urah, skozi različne oblike in metode dela bodo izražali mnenja, ki so plod njihovih lastnih izkušenj in doživetij v okolju. Pogovarjali se bomo o tem, kateri dejavniki vplivajo na njihovo počitje, česa se veselijo, česa jih je strah ..., kako se ob tem počutijo ...

Otroški parlamenti se kot oblika demokratičnega dialoga med osnovnošolci izvajajo v večini osnovnih šol po Sloveniji in potekajo na več ravneh: na razredni in šolski ravni, na občinski in medobčinski ravni, na regionalni ravni in nacionalni ravni.

Tudi naši učenci se bodo udeležili zasedanja medobčinskega parlamenta v Lenartu.

Cilji otroškega parlamenta:

	uresničevanje mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije ZN o otrokovih pravicah, predvsem 13. člen, ki določa, da ima vsak otrok pravico do prostega izražanja lastnega mnenja, kar je povezano s pravico do svobode mišljenja in govora;
	vzgoja in izobraževanje mladih za aktivno in demokratično državljanstvo ter multikulturnost, kar je temeljnega pomena za "promocijo" vrednot človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti ter zavest o skupnih vrednotah, kot so npr. spoštovanje razlik, strpnosti in razumnega dialoga;
	nudenje možnosti mladim za aktivno obliko participacije v družbi, s čimer aktivno sodelujejo in vplivajo na odločitve odraslih; mladi s tem pridobijo socialne veščine, izkušnje, znanje in si oblikujejo pozitivno samopodobo itd.;
	"okrepitev glasu" otrok (glas otrok naj se sliši);
	razvijanje komunikacijskih spretnosti (nenasilna komunikacija kot vzgoja za strpnost);
	razvijanje sodelovalne kulture;
	razvijanje sposobnosti za odločanje in sprejemanje odgovornosti;
	usmerjanje učencev v samostojno sporočanje, vrednotenje, iskanje in povezovanje informacij;
	vzpodbujanje učenja, ki vodi do razvoja samostojnega, kritičnega in ustvarjalnega mnenja;
	razvijanje odgovornega odnosa učencev do soljudi, do naravnega in družbenega okolja.

Vodja otroškega parlamenta: Mateja Karneža