 |
Gibanje za učenje
Gibanje varuje in krepi človeško zdravje, tako telesno kot duševno.
Redno in zadostno gibanje je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih, saj vpliva na njihov celostni razvoj (telesni razvoj, čustveni razvoj, socialni razvoj ter razvoj kognitivnih spodobnosti - koncentracija, pomnjenje, razumevanje).
Če bo otrok obvladal svoje telo in bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Otrok, ki bo precej gibalno aktiven, se bo preko tega tudi naučil, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in odrekanje. Telesna/gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Kot so pokazale raziskave, si otroci, ki so gibalno zelo aktivni, prej in lažje zapomnijo novo snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije, poleg tega pa za šolsko delo porabijo manj časa kot drugi otroci.
Redna telesna/gibalna dejavnost pa vpliva tudi na splošno dobro počutje otrok in mladostnikov, na njihovo zdravje, krepi imunski sistem, preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, kapi, visok krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza, rak debelega črevesa ter rak na prsih) v dobi adolescence, izboljšuje spanec in varuje pred razvojem različnih odvisnosti.
Osnovnošolci so glede na ugotovitev raziskav zmožni zbrano spremljati učno snov toliko minut, kolikor so stari. Pozornost otroka pa je možno povrniti na različne načine. Ena izmed rešitev so gibalni odmori znotraj šolskih ur, v okviru katerih razred za nekaj minut prekine pouk in se v tem času razgiba. Taki odmori pripomorejo tudi k izboljšanju odnosov med učitelji in učenci na dolgi rok in posledično k bolj uspešnemu delu. Glede na ugotovitve raziskav se po gibalnem odmoru vedenje otrok izboljša, otroci pa se umirijo. Gibanje dobro vpliva tudi na možgane. Med gibalnim odmorom se otrokova učinkovitost zaznave namreč poveča, hkrati pa tudi pripravljenost za delo.
Zato smo se odločili, da naše učence čim bolj vzpodbujamo, da so gibalno aktivni.
Preko celotnega šolskega leta bomo na šoli:
 |
vključevali gibalne minute v učno-vzgojni proces, |
|
uporabljali pristope in metode FIT pedagogike, |
|
spodbujali hidracijo – uvajanje pitja vode v času pedagoškega procesa – ko si žejen, |
|
organizirali gibalne odmore, |
|
opremili šolsko dvorišče (npr. talne igre), |
|
govorili o zdravi prehrani, |
|
se podajali na aktivne učne sprehode, |
|
izvajali učno-vzgojni proces v naravi, |
|
spodbujali otroke k redni gibalni aktivnosti, |
|
naučili otroke, da je redna gibalno športna aktivnost življenjski slog in ne obveznost, |
|
razvijali sodelovanje in spoštovanje ter upoštevali različnost, |
|
prenašali pozitiven vzorec na starše in druge, |
|
organizirali izobraževanje o FIT pedagogiki za učitelje, |
|
učencem omogočili čim več ukvarjanja s športnimi aktivnostmi tekom šolskega dne. |
Vodja projekta: Petra Cvikl Marušič in Katja Majhenič |
|
|
